Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. decembra 2006 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o gimnazijah, ki obsega:
- Zakon o gimnazijah – ZGim (Uradni list RS, št. 12/96 z dne 29.2.1996),
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah – ZGim-A (Uradni list RS, št. 59/01 z dne 19.7.2001) in
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah – ZGim-B (Uradni list RS, št. 115/06 z dne 10.11.2006).
Številka: 602-03/94-2/15
Ljubljana, dne 20. decembra 2006
EPA 1150-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
(ZGim-UPB1)
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja izobraževanje v splošnih in strokovnih gimnazijah, ki omogoča po opravljeni maturi nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu.
Strokovne gimnazije izvajajo poleg splošnih tudi strokovne izbirne maturitetne predmete.
(cilji)
Splošna in strokovna gimnazija (v nadaljnjem besedilu: gimnazija) ima nalogo, da:
– na mednarodno primerljivi ravni posreduje znanje, potrebno za nadaljevanje izobraževanja v visokem šolstvu,
– razvija samostojno kritično presojanje in odgovorno ravnanje,
– posreduje znanje o slovenskem jeziku in književnosti, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi o italijanskem oziroma madžarskem jeziku in književnosti, ter razvija sposobnost za razumevanje in sporočanje v knjižnem jeziku,
– vzpodbuja zavest o integriteti posameznika,
– razvija zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi,
– vzgaja za odgovorno varovanje svobode, za strpno, miroljubno sožitje in spoštovanje soljudi,
– razvija in ohranja lastno kulturno tradicijo in seznanja z drugimi kulturami in civilizacijami,
– vzgaja za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije,
– razvija pripravljenost za vzpostavljanje svobodne, demokratične in socialno pravične države,
– vzbuja zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje,
– razvija zavest o pravicah in odgovornostih človeka in državljana,
– razvija nadarjenosti in usposablja za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje in
– omogoča izbiro poklica.
(javno veljavna izobrazba)
V gimnaziji se z opravljeno maturo pridobi srednja izobrazba.
(matura)
Matura se opravlja po uspešno končanem četrtem letniku gimnazije oziroma po končanem maturitetnem tečaju v skladu z zakonom o maturi.
Gimnazije lahko v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), izvajajo mednarodno maturo, ki je enakovredna maturi po tem zakonu.
(trajanje izobraževanja)
Izobraževalni program gimnazije traja štiri leta.
(maturitetni tečaj)
Gimnazije izvajajo maturitetni tečaj kot poseben program priprave na maturo.
Maturitetni tečaj traja največ eno leto.
Program, organizacija in izvedba maturitetnega tečaja se prilagodijo kandidatom tako, da se upošteva njihovo predhodno znanje.
(status)
Za izvajanje izobraževalnega programa gimnazije se praviloma organizira vzgojno-izobraževalni zavod ali organizacijska enota vzgojno-izobraževalnega zavoda.
(učni jezik)
Učni jezik v gimnazijah je slovenski.
Učni jezik v gimnazijah v jeziku narodne skupnosti je italijanski, v dvojezičnih gimnazijah pa slovenski in madžarski.
Na območjih, kjer živijo pripadniki slovenskega naroda in pripadniki italijanske narodne skupnosti, in so opredeljena kot narodno mešana območja, se dijaki v gimnazijah s slovenskim učnim jezikom učijo italijanski jezik, dijaki v gimnazijah z italijanskim učnim jezikom pa slovenski jezik.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, v tujem jeziku izvaja del izobraževalnega programa, pri katerem sodeluje priznani tuji strokovnjak ali gostujoči učitelj (v nadaljnjem besedilu: gostujoči učitelj), ali zaradi mednarodnih izmenjav. Če gostujoči učitelj izvaja vzgojno-izobraževalno delo samostojno, to ne sme biti daljše od tretjine predvidenih ur predmeta. V tem primeru mora šola zagotoviti, da dijaki obvladajo tudi slovensko strokovno besedišče, slovenščina kot učni jezik pa se mora uporabljati pri ocenjevanju.
Program priprav na mednarodno maturo se lahko izvaja v tujem jeziku.
Izobraževalni program gimnazije lahko šola za tujce izvaja v tujem jeziku. Šola mora zagotoviti možnost izbire slovenščine kot učnega predmeta.
(izobraževanje pod enakimi pogoji)
Državljani Republike Slovenije in državljani drugih držav, članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja v gimnazijah pod enakimi pogoji.
Slovenci brez slovenskega državljanstva se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.
Slovenci brez slovenskega državljanstva po tem zakonu so potomci staršev slovenske narodnosti do tretjega kolena v ravni črti.
Tuji državljani se lahko izobražujejo v gimnazijah pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, kadar se izobražujejo po načelu vzajemnosti.
Podrobnejše pogoje v zvezi z obsegom financiranja in načinom izobraževanja oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena ter tujcev določi minister v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja financiranje srednješolskega izobraževanja.
(izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami)
Vzgoja in izobraževanje dijakov s posebnimi potrebami se v gimnazijah organizira in izvaja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
11. člen
(vpis)
V gimnazijo se lahko vpiše, kdor je zaključil osnovnošolsko izobraževanje.
Z izobraževalnim programom se kot pogoj za vpis lahko določijo:
– znanje iz klasičnih oziroma tujih jezikov, ki so izbirni predmeti osnovnošolskega izobraževanja in
– preizkus nadarjenosti ali športni dosežki.
(vpis v maturitetni tečaj)
V maturitetni tečaj se lahko vpiše oseba, ki:
– si je pridobila srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo;
– je končala tretji letnik gimnazije in je prekinila izobraževanje najmanj za eno leto;
– je končala zasebni program gimnazije s priznanim statusom javno-veljavnega programa po sklepu pristojnega strokovnega sveta, da zagotavlja minimalna znanja za uspešen zaključek izobraževanja in
– ni končala izobraževanja iz prejšnjih alinej, je pa zaključila osnovnošolsko izobraževanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz obveznih in izbirnih predmetov splošne mature v skladu z zakonom, ki ureja maturo.
(razpis za vpis)
Ministrstvo, pristojno za šolstvo, na predlog šol objavi skupen razpis za vpis v začetni letnik in v maturitetni tečaj vsako leto, šest mesecev pred pričetkom šolskega leta. K obsegu vpisa si morajo šole pridobiti soglasje ministra.
(omejitev vpisa)
Število dijakov, ki jih šola vpiše v začetni letnik in v maturitetni tečaj, se lahko za posamezno šolsko leto omeji, če je število prijavljenih kandidatov bistveno večje, kot so kadrovske in prostorske zmogljivosti šole.
Šola si mora k sklepu o omejitvi vpisa pridobiti soglasje ministra.
(merila za izbiro)
Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v gimnazijo določi na predlog pristojnega strokovnega sveta minister.
Merila se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobraževanju, kot dodatno merilo pa se lahko upoštevajo tudi na drug način izkazana znanja in spretnosti, ki so pomembne za uspešno nadaljnje izobraževanje. Za vpis v maturitetni tečaj se upoštevajo učni uspehi pri predhodnem izobraževanju.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobraževanje v skladu z odločbo o usmeritvi, gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme ne glede na merila iz prejšnjega odstavka.
(podzakonski predpis)
Podrobnejše določbe o razpisu in izvedbi vpisa predpiše minister.
(status dijaka)
Kdor se vpiše v gimnazijo oziroma v maturitetni tečaj, je dijak.
(vzporedno izobraževanje)
Dijak ima pravico, da se hkrati izobražuje v več šolah oziroma po več izobraževalnih programih.
Če se dijak izobražuje v več šolah, šole z dogovorom določijo, kako dijak izpolnjuje svoje obveznosti na posamezni šoli.
Dijakom, ki se vzporedno izobražujejo, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja v znanju, se lahko prilagodi opravljanje obveznosti iz izobraževalnega programa na način, ki ga določi minister.
(hitrejše napredovanje)
Učiteljski zbor šole lahko dijaku omogoči, da v krajšem času, kot je določeno z izobraževalnim programom, z izpiti opravi obveznosti iz izobraževalnega programa.
(ponavljanje)
Dijak, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz izobraževalnega programa, lahko enkrat ponavlja letnik v istem izobraževalnem programu.
Dijak zaključnega letnika, ki do konca šolskega leta ni opravil obveznosti iz tega letnika, lahko manjkajoče obveznosti opravi tudi z opravljanjem izpitov.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima dijak s posebnimi potrebami in dijak iz 18. člena tega zakona ter dijak, ki zaradi starševstva, izjemnih socialnih in družinskih okoliščin ali zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa, pravico večkrat obiskovati isti letnik.
(pogojno napredovanje)
Ravnatelj šole lahko odloči, da dijak, ki zaradi bolezni ali drugih opravičljivih razlogov iz tretjega odstavka 20. člena ni izpolnil obveznosti iz izobraževalnega programa, napreduje v naslednji letnik in mu določi pogoje, ki jih mora izpolniti.
(prenehanje statusa dijaka)
Status dijaka preneha:
– za dijaka zaključnega letnika 30 dni po izteku šolskega leta,
– če se med izobraževanjem ne vpiše v naslednji letnik v predpisanih rokih,
– če se izpiše,
– če je bil izključen in
– če je sklenil delovno razmerje ali je pridobil status zasebnika ali samostojnega podjetnika.
(podaljšanje statusa dijaka)
Dijakom iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona se status dijaka lahko podaljša, vendar največ za dve leti.
O tem odloči ravnatelj šole.
(prekinitev izobraževanja)
Dijaku, ki je za več kot dve leti prekinil izobraževanje, ravnatelj določi pogoje za nadaljevanje in dokončanje izobraževanja, če se je izobračevalni program bistveno spremenil.
(prestop)
Dijak ima med izobraževanjem pravico prestopiti v drugo šolo. Ravnatelj šole, v katero želi dijak prestopiti, določi, katere obveznosti mora opraviti, da bi lahko nadaljeval izobraževanje, in roke, v katerih mora te obveznosti izpolniti.
Pred odločitvijo si mora ravnatelj pridobiti mnenje učiteljskega zbora.
(pohvale in nagrade)
Šola določi merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom.
(ukrepi za kršitev)
Za kršitev dolžnosti in za neizpolnjevanje obveznosti se po določbah tega zakona in splošnih aktih šole dijaku lahko izrečejo naslednji vzgojni ukrepi: opomin, ukor in izključitev iz šole.
Dijaku se lahko namesto vzgojnih ukrepov iz prejšnjega odstavka izrečejo tudi drugi alternativni ukrepi (npr. pobotanje oziroma poravnava spora, poprava škodljivih posledic njegovega ravnanja, izvršitev nekega neobveznega dobrega dela oziroma naloge, opravljanje nalog in obveznosti izven načrtovanega časa) pod pogojem, da dijak s tem soglaša.
Izključitev iz šole se lahko izreče za najtežje kršitve dolžnosti oziroma za ponavljajoče neizpolnjevanje obveznosti, vendar največ za dve leti.
Podrobnejše določbe o dolžnostih dijakov, o postopku in načinu izrekanja ukrepov in o šolskem redu predpiše minister.
(črtan)
(bivanje v dijaškem domu)
Kdor ima status dijaka in izpolnjuje druge predpisane pogoje, ima pravico bivanja v dijaškem domu.
Pogoje in merila ter postopek sprejema v dijaški dom določi minister.
Določbe 26., 27., 41.a, 41.b, 41.c, 41.č in 41.d člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi v dijaških domovih.
(odrasli)
Kdor je zaposlen ali ima status brezposelnega ali mu preneha status dijaka ali je starejši od 18 let, se lahko izobražuje kot odrasli, tako da se mu prilagodijo organizacija in trajanje izobraževanja, preverjanje in ocenjevanje znanja ter napredovanje in časovna razporeditev pouka.
Za osebe, ki se izobražujejo kot odrasli, se glede statusa, pravic in dolžnosti ter vodenja dokumentacije in evidenc uporablja zakon, ki ureja izobraževanje odraslih.
(skupnost dijakov)
Dijaki gimnazije lahko organizirajo skupnost dijakov. Skupnost deluje na ravni šole in v oddelkih.
Skupnost dijakov vodi odbor, v katerem so predstavniki vseh oddelčnih skupnosti.
Način dela skupnosti in njenih organov določajo pravila skupnosti.
Skupnost dijakov organizira obšolsko življenje in delo in obravnava vprašanja, povezana z vzgojno-izobraževalnim delom in upravljanjem, ter daje organom šole svoje predloge.
Dijaki gimnazij se lahko povezujejo v združenje gimnazijcev.
(prehrana)
Gimnazija za vse dijake organizira vsaj en obrok hrane dnevno.
(obremenitev)
Organizirano izobraževalno delo obsega:
– pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov ter vaje,
– obvezne izbirne vsebine,
– strokovne ekskurzije,
– praktični pouk in druge oblike praktičnega dela,
– pripravo seminarskih nalog in
– druge oblike samostojnega ali skupinskega dela.
Pouk splošnoizobraževalnih in strokovnoteoretičnih predmetov, vaj in obveznih izbirnih vsebin po predmetniku lahko obsega brez športne vzgoje tedensko največ 30 ur. Obseg vseh oblik izobraževalnega dela ne sme presegati 36 ur tedensko.
(šolsko leto)
Šolsko leto se začne 1. septembra in konča 31. avgusta naslednje leto.
Organizirano izobraževalno delo za dijake traja največ 38 tednov v šolskem letu.
Razporeditev pouka, pouka proste dneve ter trajanje in razporeditev šolskih počitnic določi minister s šolskim koledarjem.
(letni delovni načrt)
Izobraževalno delo v gimnaziji se izvaja po letnem delovnem načrtu, ki vsebuje zlasti:
– obseg in razporeditev pouka in drugih oblik izobraževalnega dela po predmetniku,
– načrt vpisa,
– razporeditev dijakov v oddelke in skupine,
– roke za opravljanje izpitov,
– strokovno izobraževanje strokovnih delavcev,
– sodelovanje z drugimi šolami, dijaškimi domovi, raziskovalnimi, športnimi in kulturnimi organizacijami ter
– druge naloge.
Ob sprejemanju letnega delovnega načrta se posebej preveri finančna izvedljivost načrta.
Šola lahko v letnem delovnem načrtu za dijake, ki to želijo, v soglasju z njihovimi starši organizira izobraževalno delo, ki ni sestavina predmetnika.
Šola mora dijakom in staršem predstaviti pravice in dolžnosti dijakov ter značilnosti izobraževalnega programa in organizacijo dela šole.
Šola vodi šolsko kroniko.
(prilagajanje izvajanja izobraževalnih programov)
Šola posebej nadarjenim dijakom in drugim dijakom s posebnimi potrebami prilagodi izvajanje in trajanje izobraževalnega programa.
Šola tem dijakom v skladu z normativi in standardi zagotavlja dodatno pomoč, organizira oddelke z manjšim številom dijakov in jim zagotavlja uporabo potrebne dodatne opreme in učnega gradiva.
(preverjanje in ocenjevanje)
S preverjanjem in ocenjevanjem znanja se ugotavlja uspešnost dijakov pri doseganju standardov znanj, določenih s katalogi, oziroma izpolnjevanje obveznosti, določenih z izobraževalnim programom.
(načini)
Znanje se preverja in ocenjuje pri posameznih predmetih oziroma drugih sestavinah izobraževalnega programa, in sicer pisno, ustno ali pri izpitu, z vajami, seminarskimi nalogami oziroma z izdelki, nastopi in na druge načine.
Učitelj dijakom omogoči sodelovanje pri načrtovanju preverjanja in ocenjevanja znanja.
Dijak mora biti z oceno pri ustnem preverjanju znanja seznanjen takoj, ocenjeno pisno nalogo pa je treba dijaku vrniti na vpogled.
Ob koncu pouka v šolskem letu se oceni tudi doseženi splošni učni uspeh.
(napredovanje)
Dijak napreduje v naslednji letnik, če je ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjen iz vseh predmetov in je opravil vse obveznosti, ki jih določa izobraževalni program.
Kdor je ob koncu pouka negativno ocenjen iz največ treh predmetov, ima pravico opravljati popravne izpite.
(črtan)
(podzakonski predpisi o ocenjevanju,
evidencah, spričevalih)
Podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja, obliko in vsebino dokumentacije o preverjanju in ocenjevanju znanja ter obliko in vsebino javnih listin o končanem izobraževanju predpiše minister.
(varstvo pravic dijaka)
Če dijak ali kandidat za vpis v šolo (v nadaljnjem besedilu: dijak) ali njegov zakoniti zastopnik meni, da so kršene njegove pravice v zvezi z izobraževanjem, lahko pisno zahteva, da pristojni organ šole kršitev odpravi oziroma izpolni svoje obveznosti.
(pristojni organi)
O uresničevanju pravic in obveznosti dijaka odločajo strokovni organi šole v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
O pritožbi v zvezi s pridobitvijo oziroma izgubo statusa dijaka odloča svet šole, o vseh drugih pritožbah pa pritožbena komisija.
Pritožbena organa odločata na svojih sejah z večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem. Način odločanja pritožbenih organov se podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet šole.
Učitelji, ki so člani sveta šole, se izločijo iz odločanja organa prve stopnje, tako da se njihovi glasovi ne štejejo pri ugotavljanju izida glasovanja.
Odločitev pritožbene komisije oziroma sveta šole je dokončna.
Zoper odločitev sveta šole je močno spročiti upravni spor.
(pritožbena komisija)
Pritočbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec te šole. Člane in predsednika pritočbene komisije ter njihove namestnike imenuje svet šole na predlog ravnatelja.
Mandat pritočbene komisije traja eno leto, od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Ista oseba je lahko imenovana za člana pritočbene komisije večkrat.
Če je član pritožbene komisije odločal o isti zadevi na prvi stopnji, ga je treba v postopku varstva pravic pred pritočbeno komisijo izločiti. O izločitvi člana odloči predsednik pritočbene komisije, o izločitvi predsednika pritočbene komisije pa svet šole.
(ugovor na oceno)
Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predloči ravnatelju šole ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh imenovati komisijo, ki najpozneje v treh dneh ponovno oceni znanje dijaka. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v tej šoli.
Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
(postopek odločanja)
Dijak lahko poda zahtevo za varstvo pravic v osmih dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev, razen če je za posamezne primere na podlagi tega zakona določen drug rok. Zahtevo za varstvo pravic dijak ali njegov zakoniti oziroma pooblaščeni zastopnik poda na zapisnik pri ravnatelju. Zahtevo za varstvo pravic se lahko pošlje tudi po pošti ali po elektronskih sredstvih komuniciranja.
Roki za odločanje o zahtevi za varstvo pravic dijaka se določijo v izvršilnih predpisih, v katerih se podrobneje urejajo posamezni postopki v zvezi z izobračevanjem, vendar morajo ti roki zagotoviti nemoteno uresničevanje pravic in obveznosti dijaka v izobračevalnem procesu.
Ravnatelj mora najpozneje naslednji dan izročiti zahtevo za varstvo pravic in druge podatke, potrebne za odločanje, organu, ki je pristojen za odločanje o njej, če za to ni sam pristojen.
V postopku odločanja o dijakovi zahtevi oziroma pravicah in obveznostih mora pristojni organ:
– dijaku pomagati, da čim lačje in hitreje uveljavi svojo pravico,
– uporabiti tisti ukrep, ki je za dijaka ugodnejši, če se z njim doseče zakonit namen;
– skrbeti za to, da dijakovo nepoznavanje predpisov ni v škodo pravic, ki mu gredo po zakonu;
– ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločanje;
– preden odloči o zahtevi, dijaku dati močnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločanje;
– postopek voditi hitro, v rokih, ki omogočajo dijaku uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v zvezi izobračevanjem;
– kadar koli popraviti očitne računske in druge napake v zvezi z uresničevanjem pravic dijaka v šolski dokumentaciji ali v izdanih sklepih oziroma šolskih listinah.
Pristojni organ o zahtevi za varstvo pravic dijaku izda pisni sklep, ki vsebuje izrek odločitve, obrazločitev in pravni pouk. Sklep se vroči dijaku, njegovemu zakonitemu zastopniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku.
Odločitev se lahko izvrši z dnem dokončnosti sklepa.
(seznami evidenc z osebnimi podatki)
Gimnazije vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki dijakov:
1. evidenco prijavljenih kandidatov za vpis,
2. evidenco vpisanih ter evidenco vpisanih po letnikih, oddelkih in skupinah v redovalnicah,
3. osebni list, ki se vodi za vsakega dijaka od vpisa do končanja izobračevanja oziroma do izpisa,
4. matično knjigo, ki obsega splošne podatke o vpisanih, o poteku njihovega izobračevanja od vpisa do dokončanja izobračevanja oziroma do izpisa,
5. evidenco podatkov o gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih,
6. zapisnike sej šolske maturitetne komisije,
7. zapisnike o maturi,
8. poročilo o maturi,
9. zapisnike o izpitih, ki obsegajo prijavo k izpitu, potek izpita in dosečeno oceno,
10. evidenco o dijakih, ki jih obravnava svetovalna slučba,
11. evidenco odraslih, ki se izobračujejo, in evidenco odraslih, ki opravljajo izpite,
12. evidenco o preverjanju in ocenjevanju znanja,
13. evidenco izdanih dokumentov o končanem izobračevanju.
Dijaški domovi vodijo evidenco in dokumentacijo iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena in podatke o premočenjskem stanju za tiste dijake, ki pri plačilu oskrbnine uveljavljajo olajšavo.
Evidence iz 1. do 4., 6. do 9. ter 11. do 13. točke prvega odstavka tega člena obsegajo: ime in priimek dijaka, spol, datum, kraj, občino in drčavo rojstva, prebivališče in predhodno pridobljeno izobrazbo.
Evidenca iz 3. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz prejšnjega odstavka obsega še: podatke o splošnem učnem uspehu, o opravljenih izpitih, o napredovanju in dokončanju izobračevanja.
Evidenca podatkov iz 5. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena obsega še podatke o: gibalnih sposobnostih in morfoloških značilnostih dijaka, ki se nanašajo na telesno višino, voluminoznost telesa, hitrost alternativnih gibov, eksplozivno moč, koordinacijo gibanja telesa, fizično vzdrčljivost trupa, gibljivost, mišično vzdrčljivost ramenskega obroča in rok, sprintersko hitrost in vzdrčljivost v submaksimalnem kontinuiranem naprezanju.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko zbirajo s soglasjem dijaka.
Evidenca iz 10. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena obsega še:
– dručinsko in socialno anamnezo,
– razvojno anamnezo,
– diagnostične postopke,
– postopke strokovne pomoči,
– strokovna mnenja drugih inštitucij: centrov za socialno delo, zdravstvenih inštitucij, svetovalnih centrov oziroma vzgojnih posvetovalnic.
Osebne podatke iz 10. točke prvega odstavka tega člena lahko svetovalna slučba zbira v soglasju z dijakom, starši oziroma skrbniki dijakov. Če je dijak v dručini ogročen in ga je treba zavarovati, zadostuje soglasje dijaka.
Svetovalni delavci so dolčni podatke iz 10. točke prvega odstavka tega člena varovati kot poklicno skrivnost. Te podatke so kot poklicno skrivnost dolčni varovati tudi drugi strokovni delavci, ki so jim podatki posredovani zaradi narave njihovega dela.
Podrobnejše določbe o načinu zbiranja podatkov in vodenju evidenc in dokumentacije iz tega člena določi minister.
(uporaba evidenc)
Osebni podatki dijakov iz evidenc iz prejšnjega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe gimnazij, ministrstva, pristojnega za šolstvo, v drugih primerih pa le v skladu s posebnimi predpisi.
Pri izdelavi statističnih in drugih analiz se smejo osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta dijaka ni razvidna.
(shranjevanje evidenc)
Evidence iz 42. člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s posebnimi predpisi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(dokumentacija)
Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo dijaku.
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektor, pristojen za šolstvo.
(prekrški)
Z globo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek šola in s 30.000 tolarjev odgovorna oseba šole, če:
– ne upošteva soglasja ministra o obsegu vpisa (13. in 14. člen);
– ne upošteva predpisanih meril za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa (15. člen);
– brez utemeljenih razlogov onemogoči navzočnost in sodelovanje dijaka pri vseh organiziranih oblikah vzgojno-izobračevalnega dela v šoli;
– dijaku ne izda predpisane šolske javne listine o uspehu.
Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek šola in z 20.000 tolarjev odgovorna oseba šole, če dijakov ne seznani z dokumenti in podatki v zvezi z organizacijo in izvedbo vzgojno-izobračevalnega dela, ki so nujni za nemoten potek vzgoje in izobračevanja oziroma uresničevanje pravic in obveznosti dijakov v izobračevanju.
Zakon o gimnazijah – ZGim (Uradni list RS, št. 12/96) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
(postopnost uvajanja)
Izobračevalni programi po tem zakonu se postopno uvajajo tako, da bodo uvedeni najkasneje v šolskem letu 1998/99 za vse, ki se bodo vpisali v prvi letnik.
Ne glede na določbo 15. člena tega zakona se pri izbiri kandidatov, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobračevanje po programu osemletne osnovne šole za vpis v začetni letnik gimnazije upoštevajo ocene iz materinega jezika, matematike, tujega jezika in splošni učni uspeh v šestem, sedmem in osmem razredu osnovne šole, dosečeni rezultati pri skupinskem preverjanju znanja iz materinega jezika in matematike ter dosečki drčavnih tekmovanj na podlagi meril, ki jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobračevanje.
Merila za izbiro kandidatov morajo zagotoviti enakovredne pogoje za izbiro kandidatov, ki bodo sočasno zaključili osnovno šolo po programu osemletne osnovne šole oziroma po programu devetletne osnovne šole.
(nadaljevanje izobračevanja)
Dijaki, ki so se v programe srednjega izobračevanja vpisali do dneva uveljavitve tega zakona, imajo pravico nadaljevati in končati izobračevanje po teh programih, vendar najpozneje v roku, določenem za njihovo izvedbo, podaljšanem za dve leti.
(dokončanje izobračevanja)
Dijaki, ki se bodo vpisali v gimnazijo po uveljavitvi tega zakona, vendar pred uvedbo novih izobračevalnih programov, se izobračujejo in končajo izobračevanje v skladu s pogoji, ki so določeni v tem zakonu, vendar najpozneje v roku, določenem za izvedbo vzgojno-izobračevalnega programa, podaljšanem za dve leti.
Dijaki iz prvega in tretjega odstavka 20. člena tega zakona in dijaki iz prejšnjega odstavka, ki imajo pravico do ponavljanja po dosedanjih predpisih, pa zaradi postopnega uvajanja izobračevalnih programov po tem zakonu ne morejo ponavljati letnika po dosedanjih programih, nadaljujejo in končajo izobračevanje po novih izobračevalnih programih v skladu s tem zakonom. Dijaki imajo v tem primeru pravico ponavljati letnik po ustreznem novem programu.
(podzakonski predpisi)
Minister sprejme podzakonske predpise na podlagi tega zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
Do sprejema predpisov, določenih s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, razen če so v nasprotju s tem zakonom.
Pravilnik o maturi (Uradni list RS, št. 50/93, 52/94, 20/95 in 77/95) se uporablja do uveljavitve zakona o maturi.
(uskladitev aktov o ustanovitvi)
Akte o ustanovitvi gimnazij je treba uskladiti s tem zakonom najkasneje v enem letu od njegove uveljavitve.
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah – ZGim-A (Uradni list RS, št. 59/01) vsebuje naslednjo končno določbo:
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gimnazijah – ZGim-B (Uradni list RS, št. 115/06) vsebuje naslednji prehodno in končno določbo:
(uskladitev izvršilnih predpisov)
Izvršilni predpisi, izdani na podlagi Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01), se uskladijo z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Z uveljavitvijo tega zakona se določbe izvršilnih predpisov, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, ne uporabljajo.
Svet šole imenuje komisijo iz 41.c člena zakona v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka delovanja komisije v skladu s tem zakonom opravlja njene naloge organ, ki je bil pristojen za odločanje o pritočbi pred uveljavitvijo tega zakona.
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
V zakonu o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96) se v 7. členu za besedo “se” doda beseda “praviloma”.
V 15. členu se v drugem odstavku za besedo “upoštevajo” doda beseda “zlasti”.
V 47. členu se drugi odstavek nadomesti z novim drugim in tretjim odstavkom, ki se glasita:
“Ne glede na določbo 15. člena tega zakona se pri izbiri kandidatov, ki bodo zaključili osnovnošolsko izobračevanje po programu osemletne osnovne šole za vpis v začetni letnik gimnazije upoštevajo ocene iz materinega jezika, matematike, tujega jezika in splošni učni uspeh v šestem, sedmem in osmem razredu osnovne šole, dosečeni rezultati pri skupinskem preverjanju znanja iz materinega jezika in matematike ter dosečki drčavnih tekmovanj na podlagi meril, ki jih določi Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobračevanje.
Merila za izbiro kandidatov morajo zagotoviti enakovredne pogoje za izbiro kandidatov, ki bodo sočasno zaključili osnovno šolo po programu osemletne osnovne šole oziroma po programu devetletne osnovne šole.”
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 602-03/94-2/8
Ljubljana, dne 5. julija 2001
Predsednik
Drčavnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor
V Zakonu o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01) se četrti odstavek 8. člena spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na prvi odstavek tega člena se v soglasju z ministrom, pristojnim za šolstvo, v tujem jeziku izvaja del izobračevalnega programa, pri katerem sodeluje priznani tuji strokovnjak ali gostujoči učitelj (v nadaljnjem besedilu: gostujoči učitelj), ali zaradi mednarodnih izmenjav. Če gostujoči učitelj izvaja vzgojno-izobračevalno delo samostojno, to ne sme biti daljše od tretjine predvidenih ur predmeta. V tem primeru mora šola zagotoviti, da dijaki obvladajo tudi slovensko strokovno besedišče, slovenščina kot učni jezik pa se mora uporabljati pri ocenjevanju.«.
Dodata se peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»Program priprav na mednarodno maturo se lahko izvaja v tujem jeziku.
Izobračevalni program gimnazije lahko šola za tujce izvaja v tujem jeziku. Šola mora zagotoviti močnost izbire slovenščine kot učnega predmeta.«.
V prvem odstavku 9. člena se za besedilom »Drčavljani Republike Slovenije« doda besedilo »in drčavljani drugih drčav, članic Evropske unije«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Podrobnejše pogoje v zvezi z obsegom financiranja in načinom izobračevanja oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena ter tujcev določi minister v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja financiranje srednješolskega izobračevanja.«.
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vzgoja in izobračevanje dijakov s posebnimi potrebami se v gimnazijah organizira in izvaja v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
»V maturitetni tečaj se lahko vpiše oseba, ki:
– si je pridobila srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo;
– je končala tretji letnik gimnazije in je prekinila izobračevanje najmanj za eno leto;
– je končala zasebni program gimnazije s priznanim statusom javno-veljavnega programa po sklepu pristojnega strokovnega sveta, da zagotavlja minimalna znanja za uspešen zaključek izobračevanja in
– ni končala izobračevanja iz prejšnjih alinej, je pa zaključila osnovnošolsko izobračevanje, če uspešno opravi preizkus znanja na ravni tretjega letnika gimnazije iz obveznih in izbirnih predmetov splošne mature v skladu z zakonom, ki ureja maturo.«.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v gimnazijo določi na predlog pristojnega strokovnega sveta minister.
Merila se javno objavijo najpozneje dan pred začetkom šolskega leta, v katerem lahko kandidati začnejo izpolnjevati pogoje za doseganje predpisanih meril.
Pri izbiri kandidatov za vpis v začetni letnik gimnazije se upoštevajo njihovi učni uspehi v predhodnem izobračevanju, kot dodatno merilo pa se lahko upoštevajo tudi na drug način izkazana znanja in spretnosti, ki so pomembne za uspešno nadaljnje izobračevanje. Za vpis v maturitetni tečaj se upoštevajo učni uspehi pri predhodnem izobračevanju.
Kandidata s posebnimi potrebami, ki se vključuje v izobračevanje v skladu z odločbo o usmeritvi, gimnazija z omejitvijo vpisa sprejme ne glede na merila iz prejšnjega odstavka.«.
Tretji odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ima dijak s posebnimi potrebami in dijak iz 18. člena tega zakona ter dijak, ki zaradi starševstva, izjemnih socialnih in dručinskih okoliščin ali zaradi bolezni in drugih utemeljenih razlogov ni izpolnil obveznosti iz izobračevalnega programa, pravico večkrat obiskovati isti letnik.«.
V 23. členu se besedilo »vzporednega izobračevanja, perspektivnim in vrhunskim športnikom in dijakom, ki ne napredujejo ali ne končajo izobračevanja iz opravičenih razlogov« nadomesti z besedilom »iz tretjega odstavka 20. člena tega zakona.«.
V 27. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Dijaku se lahko namesto vzgojnih ukrepov iz prejšnjega odstavka izrečejo tudi drugi alternativni ukrepi (npr. pobotanje oziroma poravnava spora, poprava škodljivih posledic njegovega ravnanja, izvršitev nekega neobveznega dobrega dela oziroma naloge, opravljanje nalog in obveznosti izven načrtovanega časa) pod pogojem, da dijak s tem soglaša.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
28. člen se črta.
V 29. členu se doda tretji odstavek, ki se glasi:
»Določbe 26., 27., 41.a, 41.b, 41.c, 41.č in 41.d člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi v dijaških domovih.«.
V četrtem odstavku 35. člena se črta besedilo »v posebni publikaciji«.
Peti odstavek se črta.
40. člen se črta.
Za 41. členom se doda novo III. poglavje in novi členi 41.a do 41.d, ki se glasijo:
(varstvo pravic dijaka)
Če dijak ali kandidat za vpis v šolo (v nadaljnjem besedilu: dijak) ali njegov zakoniti zastopnik meni, da so kršene njegove pravice v zvezi z izobračevanjem, lahko pisno zahteva, da pristojni organ šole kršitev odpravi oziroma izpolni svoje obveznosti.
(pristojni organi)
O uresničevanju pravic in obveznosti dijaka odločajo strokovni organi šole v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi.
O pritočbi v zvezi s pridobitvijo oziroma izgubo statusa dijaka odloča svet šole, o vseh drugih pritočbah pa pritočbena komisija.
Pritočbena organa odločata na svojih sejah z večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem. Način odločanja pritočbenih organov se podrobneje uredi s poslovnikom, ki ga sprejme svet šole.
Učitelji, ki so člani sveta šole, se izločijo iz odločanja organa prve stopnje, tako da se njihovi glasovi ne štejejo pri ugotavljanju izida glasovanja.
Odločitev pritočbene komisije oziroma sveta šole je dokončna.
Zoper odločitev sveta šole je močno spročiti upravni spor.
(pritočbena komisija)
Pritočbena komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec te šole. Člane in predsednika pritočbene komisije ter njihove namestnike imenuje svet šole na predlog ravnatelja.
Mandat pritočbene komisije traja eno leto, od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta. Ista oseba je lahko imenovana za člana pritočbene komisije večkrat.
Če je član pritočbene komisije odločal o isti zadevi na prvi stopnji, ga je treba v postopku varstva pravic pred pritočbeno komisijo izločiti. O izločitvi člana odloči predsednik pritočbene komisije, o izločitvi predsednika pritočbene komisije pa svet šole.
(ugovor na oceno)
Dijak lahko v treh dneh po prejemu letnega spričevala predloči ravnatelju šole ugovor zoper oceno. Ravnatelj mora v treh dneh imenovati komisijo, ki najpozneje v treh dneh ponovno oceni znanje dijaka. V komisijo mora imenovati vsaj enega člana, ki ni zaposlen v tej šoli.
Odločitev ravnatelja in ocena komisije sta dokončni.
(postopek odločanja)
Dijak lahko poda zahtevo za varstvo pravic v osmih dneh od dneva, ko je zvedel za kršitev, razen če je za posamezne primere na podlagi tega zakona določen drug rok. Zahtevo za varstvo pravic dijak ali njegov zakoniti oziroma pooblaščeni zastopnik poda na zapisnik pri ravnatelju. Zahtevo za varstvo pravic se lahko pošlje tudi po pošti ali po elektronskih sredstvih komuniciranja.
Roki za odločanje o zahtevi za varstvo pravic dijaka se določijo v izvršilnih predpisih, v katerih se podrobneje urejajo posamezni postopki v zvezi z izobračevanjem, vendar morajo ti roki zagotoviti nemoteno uresničevanje pravic in obveznosti dijaka v izobračevalnem procesu.
Ravnatelj mora najpozneje naslednji dan izročiti zahtevo za varstvo pravic in druge podatke, potrebne za odločanje, organu, ki je pristojen za odločanje o njej, če za to ni sam pristojen.
V postopku odločanja o dijakovi zahtevi oziroma pravicah in obveznostih mora pristojni organ:
– dijaku pomagati, da čim lačje in hitreje uveljavi svojo pravico,
– uporabiti tisti ukrep, ki je za dijaka ugodnejši, če se z njim doseče zakonit namen;
– skrbeti za to, da dijakovo nepoznavanje predpisov ni v škodo pravic, ki mu gredo po zakonu;
– ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločanje;
– preden odloči o zahtevi, dijaku dati močnost, da pojasni vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločanje;
– postopek voditi hitro, v rokih, ki omogočajo dijaku uresničevanje njegovih pravic in obveznosti v zvezi izobračevanjem;
– kadar koli popraviti očitne računske in druge napake v zvezi z uresničevanjem pravic dijaka v šolski dokumentaciji ali v izdanih sklepih oziroma šolskih listinah.
Pristojni organ o zahtevi za varstvo pravic dijaku izda pisni sklep, ki vsebuje izrek odločitve, obrazločitev in pravni pouk. Sklep se vroči dijaku, njegovemu zakonitemu zastopniku ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku.
Odločitev se lahko izvrši z dnem dokončnosti sklepa.«.
Dosedanje poglavje »III. Zbiranje in varstvo osebnih podatkov« postane IV. poglavje.
Naslov in oštevilčenje poglavja »IV. Nadzor« ter 46. člen se spremenita tako, da se glasita:
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, opravlja inšpektor, pristojen za šolstvo.«.
Za 46. členom se doda 46.a člen, ki se glasi:
(prekrški)
Z globo od 300.000 do 1.000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek šola in s 30.000 tolarjev odgovorna oseba šole, če:
– ne upošteva soglasja ministra o obsegu vpisa (13. in 14. člen);
– ne upošteva predpisanih meril za izbiro kandidatov pri omejitvi vpisa (15. člen);
– brez utemeljenih razlogov onemogoči navzočnost in sodelovanje dijaka pri vseh organiziranih oblikah vzgojno-izobračevalnega dela v šoli;
– dijaku ne izda predpisane šolske javne listine o uspehu.
Z globo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek šola in z 20.000 tolarjev odgovorna oseba šole, če dijakov ne seznani z dokumenti in podatki v zvezi z organizacijo in izvedbo vzgojno-izobračevalnega dela, ki so nujni za nemoten potek vzgoje in izobračevanja oziroma uresničevanje pravic in obveznosti dijakov v izobračevanju.«.
(uskladitev izvršilnih predpisov)
Izvršilni predpisi, izdani na podlagi Zakona o gimnazijah (Uradni list RS, št. 12/96 in 59/01), se uskladijo z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Z uveljavitvijo tega zakona se določbe izvršilnih predpisov, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, ne uporabljajo.
Svet šole imenuje komisijo iz 41.c člena zakona v 60 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Do začetka delovanja komisije v skladu s tem zakonom opravlja njene naloge organ, ki je bil pristojen za odločanje o pritočbi pred uveljavitvijo tega zakona.
(uveljavitev zakona)
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 602-03/94-2/14
Ljubljana, dne 27. oktobra 2006
EPA 1024-IV
Podpredsednik
Drčavnega zbora
Republike Slovenije
mag. Vasja Klavora
(Število obiskov: 70)