Select Page

V ponedeljek, 30. 01. 2017 smo se v šoli pri pouku zgodovine pogovarjali o svetovnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, ki je potekal 27. januarja. Na ta dan obeležujemo spomin, ko je leta 1945 Rdeča armada osvobodila zloglasno taborišče Auschwitzu na Poljskem.

Pogovarjali smo se o splošnem pomenu holokavsta, takratnih razmerah v nacistični Nemčiji, koncentracijskih taboriščih in na koncu izvedli še kviz. Pri pouku smo se dijaki razdelili v skupine in vsak je dobil liste, ki jih je prebral in izpisal pomembne podatke. Nato je vsaka skupina prebrala svoje ugotovitve in o njih smo se pogovorili.

Ugotovili smo, da beseda holokavst pomeni žgalna daritev, s tem pojmom pa označujemo genocid nad Judi v 2. svetovni vojni. Nacistična Nemčija je hotela iztrebiti vse Jude. Jude so obtožili za gospodarske težave takratne Nemčije. Hitler in njegova stranka je dala izdelati natančne sezname Judov po posameznih državah, saj so hoteli iztrebiti prav vsakega.

Prepričali smo se tudi, da je bilo kratko življenje ljudi v koncentracijskih taboriščih zelo kruto. Najbolj znana so bila na Poljskem in v Nemčiji. Na Poljskem so gradili predvsem uničevalna taborišča, v Nemčiji pa delovna taborišča. Ob prihodu v poljska taborišča so ljudi razdelili  v dve skupini. V eni so bili tisti bolj primerni za delo (mladi moški in ženske), v drugi pa ljudje, ki so težje prispevali k delu (otroci, starejši in invalidi) in bili odpeljani v takojšno smrt. Jude so v ta taborišča pripeljali večinoma z vlaki. Za izvajanje množične usmrtitve so ljudi odpeljali v plinske celice in jih usmrtili s strupenim plinom. Poleg takojšnih usmrtitev so ljudje kmalu po prihodu v taborišče umirali tudi zaradi izčrpanosti in lakote. V taboriščih naj bi umrlo več kot 6 milijonov Judov.

Ugotovili smo tudi, da groza koncentracijskih taborišč ni prizadela samo Jude, ampak tudi Slovane, Rome, politične nasprotnike, vojne ujetnike …

Holokavst je prizadel tudi Jude na Slovenskem, ki so živeli predvsem v Prekmurju.

Na srečo niso vsi ljudje ravnali enako kot Hitler in njegovi privrženci. Najbolj sem si zapomnila tako imenovane »pravičnike med narodi«, ki so Jude obvarovali, jih skrivali in rešili. Za svojo nesebično pomoč v času preganjanja, so dobili posebno mednarodno priznanje in spominske plošče v Parku pravičnikov v Yad Vashemu v Jeruzalemu v Izraelu. Mislim, da je prav, da se ljudje o takih temah pogovarjamo, da se ozavestimo in poizkušamo prispevati k temu, da se takšna zgodovina nikoli več ne ponovi.

Taja Horvat, 2. B

spomin holokavst 17


(Število obiskov: 6)