Select Page

Pot smo začeli okoli 8. ure zjutraj, ko smo se vkrcali na vlak do Ljubljane. Takoj ko smo prispeli v Ljubljano, smo prestopili na vlak do Celja. Vlak je bil tako poln, da si nekateri niso mogli najti niti prostega sedeža. V Celje smo prispeli ob enajsti uri. K sreči je železniška postaja blizu mestnega središča, tako da smo si lahko v kratkem času ogledali glavne mestne znamenitosti. Najprej smo si ogledali zanimivo stavbo imenovano Celjski dom, ki je bila za časa Avstro-Ogrske Nemška hiša, center družabnega življenja Nemcev živečih v Celju. Nato smo se sprehodili po mestu, kjer smo med drugim videli kip Alme Karlin, star rimski vodnjak, stavbo Muzeja novejše zgodovine, Knežji dvor, kip splavarja in od daleč tudi Stari grad… Po tem smo se odpravili nazaj do železniške postaje in naprej v Maribor.

Od železniške postaje smo najprej odšli do »Piramide«, vendar smo bili razočarani, ker ko smo dosegli cilj, tam ni bilo nobene piramide. Iz razgledne točke pri kapelici pa smo imeli lep pogled na Maribor, ki so ga rahlo zastirali oblaki. Na tem mestu je nekdaj stal stari grad, ki pa je v 16. stoletju pogorel. Ob razgledni točki so še zmeraj vidne ruševine nekdanjega grajskega kompleksa. Od tam smo se odpravili v središče mesta k spomeniku NOB. Nato smo imeli nekaj prostega časa. Kasneje smo se zbrali na Glavnem trgu, ob kužnem znamenju in nadaljevali z ogledom mesta. Najprej smo se slikali pred naključno trto v mestu, nato pa smo našli najstarejšo in se slikali še tam. Nato smo se po Lentu sprehodili vzdolž Drave, kjer smo si ogledali nekdanji pristan za ladje in Vodni stolp. Naleteli smo tudi na labodjo družinico. Po stopnicah smo se potem vzpeli še do zanimive Židovske ulice in do sinagoge. Ta je žal bila zaprta, tako da si notranjosti nismo mogli ogledati. Po kratkem postanku za sladoled in hot dog (Ian) smo se vrnili na železniško postajo in se odpeljali z vlakom do Ljubljane. Ker je vlak imel priročne mizice smo se fantje zabavali po svoje, preizkusili smo se v polaganju rok. Čas je tako hitro minil.

Ker ni bilo takojšnje povezave do Postojne, smo v Ljubljani odšli do Prešernovega trga, kjer smo imeli nekaj prostega časa. Na vlaku za Postojno pa je bilo spet zanimivo, saj smo sedeli skupaj s skupino ameriških vojakov, ki so na urjenju v Postojni in so nam povedali veliko zanimivih stvari. Domov smo prispeli ob pozni uri.

Ekskurzija se nama je zdela zanimiva in poučna. Lepo je bilo potovati z vlakom, čeprav je trajalo zelo, zelo dolgo. Kljub temu se da časa na vlaku preživeti na različne načine, če smo le s pravo družbo. Predlagava, da bi bilo takšnih (trajnostnih) ekskurzij več.

Jaka Smrdel & Ian Črlenec, 2.b


(Število obiskov: 139)