PROJEKT, KATEREGA SE BOMO RADI SPOMINJALI
Dijaki 2. letnika gimnazije na Šolskem centru Postojna že skoraj dve leti aktivno sodelujemo pri pouku nemščine v eTwinning projektu Internationale Verbindungen – Briefpartnerschaften z nemškimi šolarji iz Leipziga. Dopisujemo si na različne teme, kot so npr. kulinarika, šport, aktualne novice ipd. Posledično pride v razredu do zelo velikega števila pobud, kako bi naredili iz tega sodelovanja še kaj več. Tako smo izdelali za naše nemške dopisovalce voščilnice k novoletnim praznikom, napisali pisma o preživljanju počitnic, naredili plakate z različno tematiko in tako dodatno okrasili učilnico nemščine … V drugem polletju tega šolskega leta pa smo načrtovali tudi srečanje na videokonferenci v učilnici Twin Space, a ga zaradi trenutnih okoliščin žal ni bilo moč izpeljati.
Nekaj dni po začetku karantene so nas dosegla že četrta pisma iz Nemčije. Pouk na daljavo smo tako izkoristili, da je vsak obdelal vsebino in besedišče svojega pisma ter o njem poročal med videokonferenco v Zoom. Karantena pa nas ni ustavila. Nemoteno smo obravnavali šolsko snov, dokler ni prispelo še eno pismo; tega smo prebirali in prevajali skupaj na videokonferencah.
Spodbudilo nas je, da smo se družno odzvali v skupnem pismu; nekatera, ki so bila popestrena s fotografijami kuhanja in z omembami receptov, pa so zanetila naš kuharski navdih. Tako smo si zadali, da vsak po svojih najboljših močeh predstavi svoj kuharski recept v obliki, ki posamezniku najbolj ustreza. Ta večtedenski projekt smo začeli z izbiro recepta, ga prevedli v nemščino in poslali v pregled naši učiteljici nemščine Lidiji Mlakar. Ta nam je nato dala zeleno luč za video snemanje ali izdelavo PowerPointa s postopkom za pripravo hrane.
V sledečih tednih smo izvedli svoje recepte in dokončali svoje izdelke. Nastali so več PowerPoint predstavitev in kar štirje video posnetki. Na tem kuharskem potovanju smo se spoznali z različnimi kulinaričnimi izrazi in imeli priložnost izkusiti šolo »malo drugače«, kar nam je vsem dobro delo.
Za konec smo si vzeli še nekaj časa, da smo napisali svoja mnenja o celotnem projektu. Kasneje smo skupaj analizirali evalvacijo in ugotovili, da je bilo pri tem projektu čisto vsem dijakom vsaj nekaj všeč. Vsi smo se strinjali, da je bilo delo zelo všečno, saj je bilo vse skupaj dovolj dobro in postopno organizirano. Poleg vsega je bilo ustvarjanje sproščujoče; skoraj pri vsem smo imeli proste roke in nismo bili pod hudim časovnim pritiskom. Kot velik plus se nam je zdelo tudi to, da je bila naloga drugačna od običajne – da je bila precej zanimiva. Med glavnimi cilji, ki smo jih dosegli, pa je bilo seveda pridobljeno novo znanje. Nadgradili smo svoje besedišče (predvsem na kuharskem področju), svoje računalniške in kuharske veščine.
Poleg vsega, kar smo omenili, moramo POUDARITI še nekaj. Včasih je za uspešno zaključen projekt ključen več kot le en posameznik, in na to pozabimo. Tokrat smo se prav vsi strinjali, da so se med našim sodelovanjem okrepili odnosi, saj smo si med seboj z veseljem pomagali. Mislimo, da je bil to projekt, katerega se bomo radi spominjali.
Povezava do izdelkov dijakov – mapa gDrive
Zapisali:
Ema Žnidarič,
Jakob Šega in
Jan Janjić
(Število obiskov: 24)
