Select Page

Na naši šoli bomo tudi letos obeležili svetovni dan filozofije, in sicer bodo dijaki 4. letnika gimnazije premišljali pojem “kritičnega mišljenja” in v okviru pri pouku obravnavane učne teme o politični filozofiji kritično mislili o znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice na 16 let. Iskali in sestavljali bomo argumente ZA in PROTI znižanju starostne meje za pridobitev volilne pravice ter kot rezultat izvedli razpravo v obliki debate, ki bo temeljila na argumentiranem govoru in razumskih merilih.

Debata bo potekala v sredo, 16. 11. 2022, od 9.20 do 10.20 v sejni dvorani kot razprava med dijaki 4. A in 4. B oddelka.

Gostje razprave kot članice ocenjevalnega odbora bodo:

– mag. Mateja Jamnik, predsednica Društvo Jasa – Jasa Association, filozofinja,
– Alenka Hladnik-Suša, Občina Postojna, višja svetovalka za družbene dejavnosti,
– Tina Bazjako, Ljudska univerza Postojna, vodja organizacijske enote, filozofinja,
– Leila Posega Penko, dijakinja 4. A oddelka gimnazijskega programa in
– Zoja Keuc, dijakinja 4. B oddelka gimnazijskega programa.

Debatnega dogodka se lahko udeleži tudi do 5 dijakov na oddelek iz ostalih oddelkov šole po vnaprejšnjem opravičilu odsotnosti od pouka pri razredniku/čarki in profesorjih/icah, ki bi jih imeli po urniku 3. in 4. uro. Pri čemer morajo ti dijaki napisati esej v obsegu od 300 do 500 besed in ga na dan razprave oddati na kraju debatnega dogodka. Poleg teme razprave so priporočena izhodišča eseja: posredna/neposredna demokracija, obvezna/prostovoljna volilna udeležba, konvencionalna/nekonvencionalna politična participacija, politična participacija in volilna udeležba mladih, oblike političnih sistemov, prednosti/pomanjkljivosti demokracije kot oblike političnega sistema, spolne kvote v politiki itd.

Vabljeni k udeležbi na debatnem dogodku.


IZ PRETEKLIH LET:

Okoljsko opismenjevanje ob dnevu filozofije 2021 / Za UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti 2020 / Tako smo obeležili UNESCO-v dan prijateljstva do modrosti 2019

Gorazd Brne, prof. fil. in prof. soc.


Generalna skupščina Združenih narodov je tretji četrtek v novembru v vsakem letu razglasila za svetovni dan filozofije, k obeleževanju katerega vsako leto posebej pod drugim naslovom vabi UNESCO. V sodelovanju z Nacionalno komisijo za UNESCO in Slovenskim filozofskim društvom v Sloveniji obeležujemo UNESCO-v svetovni dan filozofije od leta 2005.

Filozofija je uvrščena med najpomembnejše prioritete UNESCA v okviru razvijanja dialoga med civilizacijami, kulture miru ter promocije človekovih pravic. UNESCO poudarja pomen, ki ga ima filozofija kot najbolj univerzalna veda vseh časov in prostorov. Hkrati pa opozarja na pomen praktično usmerjenih filozofskih študijev v razmerju z globalnimi problemi današnjega sveta, upošteva nujnost filozofsko premišljenih konceptov, refleksije in analize v temeljih vseh UNESCOVIH programov in, ne nazadnje, poudarja pomen promocije poučevanja filozofije v šolah. UNESCOVA podpora razvoju filozofije se še posebej odraža tudi na interdisciplinarnih področjih, saj si UNESCO zelo prizadeva prispevati k zmožnosti predvidevanja prihodnosti in k razvijanju etik posameznih področij znanosti. (Kaj je dan filozofije. Dostopno na: http://www.danfilozofije.net/domov/kaj-je-dan-filozofije, 13. 10. 2022)


Letošnji dan filozofije, katerega tema je KRITIČNO MIŠLJENJE, obeležujemo v četrtek, 17. novembra 2022.

UNESCO Svetovni dan filozofije, ki je vsako leto posvečen obravnavi aktualne teme z namenom spodbujanja medcivilizacijskega dialoga, kulture miru in promocije človekovih pravic, bo letos namenjen skupnemu premisleku pojma, ki ga sicer velikokrat slišimo, a morda slabše razumemo. Gre za koncept “kritičnega mišljenja”, ki mu grozi nenavadna usoda: zaradi pogostosti nereflektirane uporabe lahko postane svoje nasprotje, torej nekritično ponavljanje besedne zveze brez njenega pravega razumevanja. Velikokrat lahko slišimo koga zatrjevati, da  “moramo razmišljati kritično, ker so nam pametni tako rekli,” ne da bi pri tem pomislil, da je ravno slepo sklicevanje na avtoritete primer nekritičnosti.

Kaj pa potem je kritično mišljenje in kaj je njegova vrednost? Filozofija nam ponuja kar nekaj metod, s pomočjo katerih lahko postanemo bolj kritični pri naših razmislekih. Gotovo je med prvimi – tudi zgodovinsko gledano – Sokratova dialektika. S pomočjo nje se je ta slavni antični mislec poskušal prebiti do resnice oziroma vsaj do njegovega najboljšega približka, ki je še dosegljiv človeku. To je počel tako, da je trditvam iskal protiprimere in jih s pomočjo njih tako dolgo pilil, da jim ni bilo več možno najti smiselnih izjem. Drugi primer filozofske metode, ki jo lahko imamo za kritično mišljenje, je Descartesov metodični dvom, s pomočjo katerega se je ta novoveški filozof dokopal do slavnega cogito ergo sum – mislim, torej sem -, ki je trditev, v katero ni moč podvomiti, zaradi česar je vedno resnična. Tukaj so seveda še druge metode, od jezikovnih analiz Ludwiga Wittgensteina, do formalnih in neformalnih analiz sklepanja, s katerimi se ukvarja filozofska logika.

Vrednost kritičnega mišljenja je torej predvsem v tem, da nam pomaga bolje razumeti svet okoli nas in nas v njem, s čemer nam pomaga tako pri družbenem napredku kot samorazvoju. Težko si namreč predstavljamo uspešnega in zadovoljnega človeka, ki bi bil popolnoma nerazgledan in omejen, medtem ko družbi brez refleksije grozi, da postane krivično enoumje. Ker je pomen kritičnega mišljenja tako velik, je razumljivo, da je zraven filozofije nepogrešljivo tudi širše v naravoslovju, družboslovju in humanistiki. Posledično se z njim ukvarjajo tudi druge discipline, denimo psihologija, sociologija, pravo ali medicina. Zato si prav v dialogu s slednjimi filozofija v sklopu svojega letošnjega praznika prizadeva za njegov premislek – za kritični premislek kritičnega mišljenja, ki želi poudariti in raziskati:

  • različne opredelitve kritičnega mišljenja in njegovo sorodnost z drugimi podobnimi koncepti;
  • metode, ki jih smemo smatrati za primere kritičnega mišljenja;
  • načine, kako je kritično mišljenje moč negovati;
  • pomen le-tega za posameznikov in družbeni razvoj;
  • glavne nevarnosti, ki prežijo na kritično refleksijo;
  • vpeljevanje metod kritičnega mišljenja v izobraževalne ustanove. (Kdo razmišlja kritično? Dostopno na: http://www.danfilozofije.net/aktualnisdf, 13. 10. 2022)

(Število obiskov: 85)