Select Page

V petek, 14. 10., smo z interdisciplinarnim tematskim sklopom, naravoslovje, obiskali eno izmed pivških presihajočih jezer (vseh je 17), Petelinjsko jezero. Obiskali smo ga, ker smo hoteli raziskati značilnosti kraške pokrajine v njegovi okolici. Petelinjsko jezero je del Krajinskega parka Pivška presihajoča jezera, kar pomeni da je to eno od zavarovanih območij v Sloveniji. Izmed vseh presihajočih jezer se voda v njem obdrži najdlje (do 9 mesecev). Ob našem obisku je bilo jezero prazno, verjetno pa se bo napolnilo sedaj v času jesenskega deževja.

Pot smo začeli pri Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi v smeri proti jezeru. Nato smo prečkali območje jezera in se povzpeli na razgledno točko na Okrogleku. Petelinjsko jezero se nahaja v 1 km x 1,5 km široki kotanji. Na jezerskem dnu lahko vidimo estavele (voda se dvigne in spusti) in požiralnike (voda se samo spusti), ki praznijo in polnijo kotanjo z vodo. Ko je jezero najbolj polno je najgloblja točka 5-7 metrov pod gladino.

Ugotovili smo, da je pokrajina v okolici jezera mozaična, kar pomeni da je iz različnih barv, zaradi raznolikih rastlin in različne rabe tal. Med najbolj značilne rastline ob jezeru spadajo črni trn, ki počasi zarašča jezersko dno, črni bor, dren, kalina, leska,različne lilije, kukavice, encijan. Tam rastejo tudi invazivne rastline, med njimi najbolj enoletna suholetnica. V okolici jezera živijo tudi živali kot so belouške, kosci, modrasi,  strašničin mravljiščar in za te kraje najbolj značilen endemit rakec škrgonožec, kateri živi samo v Petelinjskem jezeru.

Na jezerskem dnu je trava slabo kakovostna, zato ni primerna za krmo živali, drugače je pa kmetijstvo najpomembnejša gospodarska dejavnost v okolici. Ob poti do jezera smo videli številne ograjene pašnike s kravami, konji, osli in kozami. Videli smo tudi kal, tipičen element kraške pokrajine.  Kal je plitva kotanja, ki so jo zapolnili z neprepustnimi kamninami, da bi se tam stalno zadrževala voda, ki je bila namenjena napajanju živine.

Območje jezera so v preteklosti izkoriščali na različne načine. Ženske so nabirale zelišča, pozimi, ko je jezero zamrznilo so led peljali v Trst in ga tam prodali. Po 2. sv. vojni je bilo na območju jezera tudi vojaško vadbišče. Danes je razvoj precej usmerjen v turizem.

Avtorici: Nika Ivančič, Ines Živic, 2. B