Tema letošnjega naravoslovnega ITSa v 2. letniku so kraške vode. Dne 23. 9. 2022 smo imeli prvo strokovno predavanje, ki ga je izvajal dr. geografije Gregor Kovačič. Tema je bila Kras, voda in človek.
Najprej smo ponovili osnove o krasu. Beseda kras ima lahko dva različna pomena. Pisan z veliko začetnico pomeni ime pokrajine, pisan z malo začetnico pa pomeni poseben tip površja. To površje je nastalo na karbonatnih kamninah, kot sta apnenec in dolomit. V Sloveniji kraška območja zavzemajo 43 % in jih ločimo na tri podobmočja: Dinarski kras, Alpski (visokogorski) kras ter Predalpski ali osamljeni (izolirani) kras. Na celi Zemlji je med 10 do 15 % kraških površin.
Sledil je del o vodah na krasu. Vode v notranjost krasa lahko pridejo na dva načina, z rekami ponikalnicami (ponori, estavele ali požiralniki) ali s padavinami. Ko voda pronica v notranjost blaga ogljikova kislina širi razpoke, iz katerih lahko nastanejo jame. Na slovenskem ozemlju je kar 14.695 jam in vsako leto jih odkrijejo več kot sto. Voda iz notranjosti pa lahko pride na površje v kraških izvirih. Najpomembnejši kraški izviri v Sloveniji so: Bistrica, Hubelj, Malenščica, Mrzlek in Vipava, ki ima kar sedem izvirov.
Samočistilna sposobnost kraških voda je skromna. To je posledica več dejavnikov. Prvi je odsotnosti debelejšega sloja prsti in sedimentov nad zakraselo podlago, ki povzroča slabo sposobnost filtracije. Drugi je, da se organske snovi slabše razkrajajo zaradi nizkih temperatur vode in odsotnost fotosinteze v jamah, kar hitreje privede do onesnaževanja. Tretji je, da se vode zelo kratek čas zadržujejo v kraškem sistemu, hitro tečejo po sistemu kanalov in razpok, zato se vmes ne morejo prečistiti. Pride lahko do hitrega prenosa onesnaženja neposredno v kraški izvir, zaradi neposrednih in hitrih povezav med ponori in izviri. Onesnaženja, ki pride v kraško podzemlje, ni možno fizično odstraniti. Do onesnaženja na krasu največkrat pride preko neustreznega odvajanja odpadnih vod v gospodinjstvih, odpadnih vod, ki se izcejajo iz prometnic, intenzivnega kmetovanja, neustreznega odlaganja industrijskih odpadkov, iz katerih se s padavinami izločajo škodljive snovi …
Približno 50 % prebivalcev Slovenije se oskrbuje s kraško vodo, zato je za ta vir vode potrebno še posebej skrbeti. Izvir Malenščice na primer oskrbuje s pitno vodo 21.000 prebivalcev. Zato je tudi pomembno, da vemo, kje in kam voda teče v podzemlju. Raziskovalci kraškega sveta med drugim tudi ugotavljajo pretakanje podzemne vode. V kraško odprtino zlijejo sledilo, ki ni strupeno, na pa čakajo na določenih mestih, kje bo voda prišla na plan. Tako lažje določijo razvodnice v krasu in določijo vodovarstvena območja za varovanje krasa.
Kot zadnjo temo pa nam je predstavil gospodarjenje s kraško vodo. Pri tem treba opozoriti na dve dejstvi. Prvo je, da (kraška) postaja voda vedno pomembnejši naravni vir, strateški vir novega tisočletja. Drugo pa, da ima kraška podtalnica majhno samočistilno sposobnost, zato je potrebno posebej previdno delovati na kraškem površju. Med večjimi onesnaževalci v našem lokalnem okolju so kmetje z intenzivnim kmetijstvom in vojaška dejavnost na Počku. Potrebno je najti kompromis med varovanjem okolja in izvajanjem teh dejavnosti.
Naslednji teden, 30. 9. 2022, je sledilo novo predavanje, ki ga je vodila dr. Sabina Kolbl Repinc iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Predavala nam je tem, kako se pridobi pitno vodo in ravna z odpadnimi vodami. Najprej nam je predstavila nekaj splošnih dejstev.
Voda prekriva 71 % Zemlje, a je od tega le 3 % pitne vode. Največ vode porabi kmetijstvo. Dostop do pitne vode ima 89 % svetovnega prebivalstva, vendar ta ni vedno uporabna. Kar 2,4 milijarde ljudi je namreč brez dostopa do čiste vode. Povprečen prebivalec Slovenije porabi med 150 do 170 l vode na dan.
Nato smo spoznali postopek priprave pitne vode, ki poteka z koagulacijo, flokulacijo, sedimentacijo, filtracijo, dezinfekcijo, redko tudi razplinjevanjem in ultrafiltracijo.
Vodarna pri izviru Malenščice mora v poprečju pripraviti 171 l vode na osebo, ker pa so izgube v omrežju tako velike, se ta številka poveča na 315 litrov na osebo. Največja vodarna na svetu je drugače v Chicagu, kjer morajo dnevno pripraviti za ½ volumna Bohinjskega jezera pitne vode za oskrbo prebivalstva.
Drugi del predavanja se je nanašal na ravnanje z odpadnimi vodami. Največja čistilna naprava se gradi v Egiptu in bo vsak dan prečistila za 1.000 olimpijskih bazenov odpadne vode. Za primerjavo – postojnska čistilna naprava prečisti za en olimpijski bazen odpadne vode na dan oz. odpadno vodo 21.000 gospodinjstev. Napravili smo tudi poskus z aktivnim ogljem, modrim barvilom in dodatkom vode. Dokazali smo, da aktivno oglje očisti določene snovi, v našem primeru modro barvilo.
Trdni odpadki, ki nastanejo med prečiščevanjem odpadnih voda se lahko uporabijo za različne namene, vendar v Sloveniji največkrat končajo v sežigalnicah ali na deponijah. O vsem tem in še več, se lahko učite na študiju vodarsva in okoljskega inženirstva na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.
Nina Galamić in Nina Levec
(Število obiskov: 84)
