Select Page

V petek, 5. 11. 2021, smo z interdisciplinarnim tematskim sklopom družboslovje obiskali Koper. Najprej smo si ogledali Škofijski arhiv. Zanimalo nas je, kakšno gradivo hranijo tam. Začetki ustanovitve samostojne škofije Koper segajo v konec 6. stoletja. Najstarejši dokument je pergamentna listina iz leta 1082, napisana v karolinški minuskuli, ki smo jo tudi videli. Arhivar nam je pokazal tudi papeško bulo iz leta 1977 in številne matične knjige, družinske, krstne in mrliške. Te so najbolj iskane v arhivu, saj ljudi zanima o zgodovini njihovih prednikov, z njihovo pomočjo lahko naredijo družinska drevesa. Pokazali so nam tudi Knjigo dobrotnikov iz Postojne in številne kronike, v katerih je opisano dogajanje v župnijah. Videli smo pa tudi repliko škofovskega prstana, ki je bil dar papeža Pavla II.

Po ogledu arhiva smo imeli vodenje po mestu Koper. Začeli smo na trgu Brolo. Na trgu so včasih zbirali vodo, ki se je ob dežju stekala v zbiralnik. Danes še vedno tam stojita dva gotsko oblikovana vodnjaka. Nato smo nadaljevali do glasbene šole. Tam smo slišali zgodbo o Tartiniju, svetovno znanem violinistu in skladatelju, ki je živel v 17. stoletju. Ker je pa bil njegov oče Italijan, ga Slovenci včasih ne promoviramo dovolj. Tartini je bil tekom življenja velik upornik. Poročil se je z žensko, ki je bila nižjega stanu od njega, v njegovi glasbeni šoli so se lahko izobraževale tudi ženske.

Pot nas je naprej vodila po ulicah Kopra, mimo regionalne izpostave RTV Slovenija, vse do hiš, s posebno zgodbo, ki tam niso postavljene naključno. Hiše so namreč zgrajene tako, da niso vodoravno poravnane v isti liniji, temveč so nekatere hiše bolj pomaknjene proti ulici, druge pa bolj oddaljene od nje. Za tem naj bi tičal praktičen razlog, saj so se v času bojevanj, za vogali skrivali sovražnikom, sovražniki jih zato niso videli in tako so jih lažje premagali.

Izvedeli smo tudi, da je Koper grajen kot nekak »labirint«, tvori ga kar nekaj slepih ulic. V preteklosti so poznali tri različne vrste ulic – tiste, ki so slepe, potem tiste, ki vodijo do morja in tiste ulice, ki so bile prave. Pot nas je naprej vodila do hiše, ki jo krasijo mogočna vrata, ki oznanjajo, da je v njej živela bogata družina. Čez nekaj korakov smo se že sprehajali po Čevljarski ulici, kjer stoji trgovina s soljo. Sol je bila za razvoj Kopra zelo pomembna. Koprske soline  so nastale  na naplavinah reke  Rižanein potoka  Badaševice. Koper je bil do začetka 19. stoletja otok, soline so se nahajale v plitvem morju, ki je ločevalo otok od kopnega. Soline so postale največje in najpomembnejše v času Beneške republike, ki je Kopru dala posebne solne pravice. Otok je bil v celem obdobju povezan s kopnim le z enim mostom, na katerem je stal Levji grad. Po zatonu Beneške republike so začele propadati tudi soline v Kopru. Dokončno so zamrle leta 1912. Po Župančičevi ulici smo prišli do Prešernovega trga, nekdaj najpomembnejšega koprskega obodnega trga, kjer smo si ogledali baročno okrašen Da Pontejev vodnjak iz leta 1666 ter načrt mesta, ko je bil še otok.

Naša pot se je zaključila pri Taverni oz. skladišču Sv. Marka, v bližini katere je tudi trg Carpaccio, ki je dobil ime po Carpacciu, slikarju, ki je naslikal več slik v koprski stolnici. Med potjo smo prisluhnili različnim zanimivim zgodbam iz preteklosti, ki kot pravi vodič, niso zapisane v nobenem učbeniku.

Anja Čopič in Žana Abram, 2.a